ČRNOTIČE - GRADBENA PARCELA z izdanim pravnomočnim gradbenim dovoljenjem za izgradnjo pristne istrske novogradnje skupnih bivalnih površin 118 m2, ki je umeščena v prosto dvorišče velikosti 220 m2 med vaškimi hišami sredi čudovite vasice na kraškem robu v Črnotičah. Projekt, ki je zasnovan tako, da bi nudil bivalno enoto družini, je zasnoval arhitekt Boštjan DEBELAK, ki s svojimi zamislimi ter rešitvami izdeluje svoje projekte - hiše kot krojač: po naročilu in po meri prostora in ljudi. Mogoče pa je njegova rešitev ter s tem ta ponudba prava za vas.
Predstavitev projekta: http://www2.arnes.si/~ksbdebe/hise_crnotice.html
POPIS POVRŠIN PO PROJEKTU:
- Zemljišče/parcela 210 m2
- Zazidalna površina pod stavbo 71,4 m2
- Tlakovano zemljišče 23,0 m2
- Ozeleneli del zemljiške parcele 115,6 m2
VEČ O KRAJU Črnotiče
Črnotiče ležijo ob precej veliki in plodni (vinska trta, češnje, redko sadno drevje) suhi kraški dolini pod prvo, nižjo stopnjo kraškega robu, ki jo ščiti pred burjo. So najbolj ohranjena in najbolj kraška vas Kraškega Roba. Največji okras vasi so portoni - kamniti vhodi na dvorišča in v hiše, ki so jih izdelali domači kamnoseki v prejšnjem in v začetku tega stoletja.
Nekaj sto metrov za vasjo je označen odcep po dolini na jugovzhod proti vrhu Gradišča s cerkvijo Marije Snežne in ostanki obrambnega nasipa gradišča iz ilirskih časov, ki je še danes visok 1-2 m, širok 10 m in več sto metrov dolg.
Kraški Rob je prehodna pokrajina med Krasom in Istro, ena najostrejših naravnih ločnic pri nas. To je območje kontrastov: stik celine in morja, rastlinstvo in živalstvo obeh pokrajin, burja in jugo, apnenec in fliš.
Cesta med Črnotičami in Podpečjo, prehod s Kraškega Robu na Breg ali Bržanijo, kot se imenujejo pobočja med Robom in Rižansko dolino.
Geološko gledano so stene rob apnenčaste kraške planote narinjene na flišno podlago.
Fliš je oznaka za debele sklade iz menjavajočih se tenko plastnatih sedimentov. Tukajšnji je nastal v eocenu, ko je ozemlje sedanje severozahodne Istre pokrivalo morje, kamor so se izmenično usedali pesek, glina in blato.
Na stičiščih plasti, kjer se nabira talna voda, so flišna pobočja Brega izpostavljena drsenju, kar je vidno pri cerkvi v Podpeči, najbolj znan primer pa je nagnjeni zvonik v Črnem Kalu.
ČRNOTIČE - GRADBENA PARCELA z izdanim pravnomočnim gradbenim dovoljenjem za izgradnjo pristne istrske novogradnje skupnih bivalnih površin 118 m2, ki je umeščena v prosto dvorišče velikosti 220 m2 med vaškimi hišami sredi čudovite vasice na kraškem robu v Črnotičah. Projekt, ki je zasnovan tako, da bi nudil bivalno enoto družini, je zasnoval arhitekt Boštjan DEBELAK, ki s svojimi zamislimi ter rešitvami izdeluje svoje projekte - hiše kot krojač: po naročilu in po meri prostora in ljudi. Mogoče pa je njegova rešitev ter s tem ta ponudba prava za vas. Predstavitev projekta: http://www2.arnes.si/~ksbdebe/hise_crnotice.html POPIS POVRŠIN PO PROJEKTU: - Zemljišče/parcela 210 m2 - Zazidalna površina pod stavbo 71,4 m2 - Tlakovano zemljišče 23,0 m2 - Ozeleneli del zemljiške parcele 115,6 m2 VEČ O KRAJU Črnotiče Črnotiče ležijo ob precej veliki in plodni (vinska trta, češnje, redko sadno drevje) suhi kraški dolini pod prvo, nižjo stopnjo kraškega robu, ki jo ščiti pred burjo. So najbolj ohranjena in najbolj kraška vas Kraškega Roba. Največji okras vasi so portoni - kamniti vhodi na dvorišča in v hiše, ki so jih izdelali domači kamnoseki v prejšnjem in v začetku tega stoletja. Nekaj sto metrov za vasjo je označen odcep po dolini na jugovzhod proti vrhu Gradišča s cerkvijo Marije Snežne in ostanki obrambnega nasipa gradišča iz ilirskih časov, ki je še danes visok 1-2 m, širok 10 m in več sto metrov dolg. Kraški Rob je prehodna pokrajina med Krasom in Istro, ena najostrejših naravnih ločnic pri nas. To je območje kontrastov: stik celine in morja, rastlinstvo in živalstvo obeh pokrajin, burja in jugo, apnenec in fliš. Cesta med Črnotičami in Podpečjo, prehod s Kraškega Robu na Breg ali Bržanijo, kot se imenujejo pobočja med Robom in Rižansko dolino. Geološko gledano so stene rob apnenčaste kraške planote narinjene na flišno podlago. Fliš je oznaka za debele sklade iz menjavajočih se tenko plastnatih sedimentov. Tukajšnji je nastal v eocenu, ko je ozemlje sedanje severozahodne Istre pokrivalo morje, kamor so se izmenično usedali pesek, glina in blato. Na stičiščih plasti, kjer se nabira talna voda, so flišna pobočja Brega izpostavljena drsenju, kar je vidno pri cerkvi v Podpeči, najbolj znan primer pa je nagnjeni zvonik v Črnem Kalu.
changed