Zavržena hrana si v vašem domu zasluži novo priložnost
Ekologi brez meja so opozorili, da na svetu vržemo stran toliko hrane, kot jo pridelamo na površini, veliki za 635 Slovenij. "Če bi skupna količina zavržene hrane predstavljala državo, bi bila tretja največja onesnaževalka na svetu," so ponazorili. Z naslavljanjem te težave prispevamo k bolj učinkoviti rabi zemljišč in vodnih virov, upočasnjujemo podnebne spremembe in si prizadevamo za blaginjo vseh, so sklenili.
Ob dnevu brez zavržene hrane, ki letos poudarja reciklirano kuhanje ali recepte iz ostankov, so Ekologi brez meja izpostavili nove trende, ki lahko pomagajo zmanjšati količino zavržene hrane. "Izziv so sprejele družine, ki v osnovi dobro ravnajo s hrano, pridobljenih rezultatov pa ne gre posplošiti na populacijo celotne občine," je povedala predsednica društva Ekologi brez meja Katja Sreš.
Skupni imenovalec spremljanih družin je navada, da vsak član poseže po hrani, ki mu ustreza, ko mu ustreza. Za sodelujoča gospodinjstva je značilno, da pripravljajo velike količine obrokov in jih zamrzujejo za čas, ko nimajo časa za kuhanje. Pri tem uporabljajo predvsem pridelke z lastnega vrta in lokalno pridelano hrano. Pri spremljanju navad se je pokazalo, da se je včasih najbolje odpovedati živilom, ki jih pogosto zavržemo, so povzeli.
Vsekakor večino hrane zavržemo, ker je skuhamo preveč in je ne pojemo pravočasno. Najpogosteje pa na žalost zavržemo kruh, zelenjavo in sadje. Torej kupujmo le toliko hrane, kolikor je v določenem obdobju potrebujemo, in premišljeno načrtujmo prehranjevalne obroke. Za zmanjševanje količin zavržene hrane bomo poskrbeli tako, da bomo,
- nakupovali po pameti in z nakupovalnim listkom,
- poskrbeli za pravilno odmerjanje porcij,
- uporabljabljali zamrzovalnik (odvečno hrano zapremo v neprodušne posode kar po porcijah, na katerih označimo datum, ko smo živilo zamrznili),
- ostanke zelenjave, ki jih obrežemo pri kuhanju, uporabili kot del jušne osnove.